Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena
za svetovno naravno dediščino 1986. leta vpisane v seznam svetovne dediščine
pri Unesco. Republika Slovenija se je zavezala, da bo zagotovila varovanje
območja Škocjanskih jam in zato sprejela Zakon o Regijskem parku Škocjanske
jame. S parkom upravlja javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, Škocjan
št. 2. Regijski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije,
na matičnem (klasičnem) krasu, območju, kjer so raziskovalci prvič začeli
odkrivati kraške oblike: kraške jame in druge kraške pojave. Mednarodno
uveljavljen izraz v krasoslovju dolina - ima svojo domovinsko pravico ravno
v škocjanskih dolinah (Velika in Mala dolina), preden reka Reka zadnjič
ponikne v podzemlje. Regijski park se nahaja v občini Divača, njegova površina
je 413 ha in obsega območje jam, površino nad jamami, sistem udornic in
sotesko reke Reke do mostu v Škofljah. Meja parka poteka na zahodu do avtoceste
Kozina - Divača, na severu zajame del Divaškega krasa in na jugovzhodu
sega do vznožja flišnih Brkinov. Prehod reke iz flišnih kamnin na apnenec
imenujemo kontaktni kras, zato so Škocjanske jame, ki se nahajajo na takem
prehodu, enkraten primer tega pojava.
|
Regijski park vključuje značilno in neponovljivo kraško pokrajino, kjer
je na enem mestu strnjenih največ kraških pojavov. Skupaj s spletom jam,
udornih dolin in posameznih kulturnih spomenikov tvori regijski park tipično
kraško "arhitekturo". Posebne klimatske razmere v dolinah in ob vhodih
jam omogočajo pojavljanje in prepletanje tako alpske kot tudi mediteranske
flore. Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v sožitju
na izredno majhnem prostoru, daje temu območju pomembno biotsko pestrost.
Zaposleni v parku v sodelovanju s prebivalci, namenjamo pozornost ohranjanju
naravnih ekosistemov in arheoloških območij, obnovi stavbne dediščine in
sonaravnem gospodarjenju.
Škocjanske jame imajo izjemno razvejan sistem jamskih rovov v dolžini
5.8 km. Višinska razlika do najnižje točke v jamah znaša 209 m. Jame so
največji in najbolj znan naravni pojav na območju klasičnega krasa. S prestavljanjem
ponorov v geološki preteklosti so na tem stiku pod podzemnimi votlinami
nastale številne udorne doline. Velika in Mala dolina očarata vsakega obiskovalca
s svojo globino 163 m. Najlepši pogled na obe dolini z naravnim mostom
in jamo, ki ju loči, je z razgledišča. Jame so začetek podzemeljskega sistema
Škocjanskih jam z ogromno podzemno sotesko in dvoranami. Višina soteske
večkrat preseže 100 m. Škocjanske jame imajo verjetno največjo jamsko dvorano
v Evropi s prerezom 12.000 m2 (1.2 ha).
Reka teče pod zemljo skoraj 40 km daleč do izvirov Timava v Tržaškem zalivu.Na zavarovanem območju parka so tri manjša naselja s tipično kraško
arhitekturo: Škocjan, Betanja in Matavun. Predvsem je zanimivo celotno
naselje Škocjan, ki je bilo v preteklosti utrjeno gradišče in predstavlja
naselbinski spomenik s trgom in cerkvijo sv. Kancijana, po kateri so jame
dobile ime. Na območju parka se nahaja več arheoloških območij in lokacij
(naselbine, grobišča in jamska najdišča), ki izvirajo iz različnih arheoloških
dob in so zaradi svoje posebne vrednosti vključene v režim varovanja kulturne
dediščine. Kamnite hiše s kamnitimi vodnjaki - viri življenja, portali,
skedenj za mlatev in shranjevanje žita, mlini ob vodi, ledenice za shranjevanje
ledu in pokopališče s starimi nadgrobniki tvorijo krog kulture življenja
domačinov. |
