ENGLISH SLOVENIJA JAME :: CAVES GEOGRAFIJA - GEOGRAPHY (BREZSTROPA JAMA / ROOFLESS CAVE)

PROSTORSKE FOTOGRAFIJE 360°SURROUND PHOTOGRAPHY

Brezstropa jama pri Rakovem Škocjanu

Brezstropa jama :: roofless cave

Izraz brezstropa jama (tudi brezstropna jama) je kraški termin, ki ga je v kraško in geomorfološko terminologijo uvedel slovenski krasoslovec Andrej Mihevc iz Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Brezstropa jama je jama, ki jo je proces denudacije odprl in je običajno zapolnjena s sedimenti, ki so na krasu običajno najstarejši ohranjeni. Kraške oblike (jame, brezna) globoko pod površjem, se zaradi denudacije in izostazije navidezno premikajo proti površju, dokler se ne odstrani stop in postanejo površinski kraški pojav. Pred preučevanjem Andreja Mihevca so krasoslovci zamenjavali brezstrope jame, ki so nastale v uravnanem kraškem površju, pod katerim so bili vodoravni jamski rovi, s suhimi dolinami in z njimi podpirali hipoteze o predkraški fluvialni fazi razvoja kraškega površja. Brezstropo jamo lahko prepoznamo tudi po uravnanem, nekraškem dnu in izrazito kraško okolico.

Pri dokumentiranju brezstrope jame v bližni Rakovega Škocjanasem dokumentiral in opisal tudi zanimiv pojav horizontalnih vdolbinic.

Opis brezstrope jame pri Rakovem Škocjanu: Preučevana brezstropa jama poteka v smeri azimuta 354° stopinj od zatrepa do makadamske ceste Rakov Škocjan-Postojnska vrata pri Podbojevem lazu v dolžini 265 m. Zatrepni del je oblike črke Y, v katerega potekata zarasli melišči proti dnu brezstrope jame. Zaraslost melišča pove o počasnem procesu preperevanja kamine na robu brezstrope jame, ki je v večji meri povzročeno zaradi mehanskega delovanja drevesnih korenin.Indic za to hipotezo je nedavni podor robnega dela v "tretjem" delu brezstrope jame. Robova, oziroma stene prve dvorane sta odsekana, pri čemer je vzhodni rob nekoliko višji od zahodnega. Na steni obeh so vidni mikrokorozijski pojavi: hrapava stena. Na dnu dvorane rastejo visoke smreke, podrastje pa raste na nekamniti podlagi, ki ima globok homogen horizont, nedoločljive globine, kar nakazuje, da je dno prekrito z naplavino. Prva dvorana se zaključuje z izrazitim kamnitim podorom na desnem, vzhodnem robu ob rahlem dvigu prehodu v drugo dvorano.Prehod med prvo in drugo dvorano je na desnem robu, vzhodni strani nadaljevanje kamnitega podora iz prve dvorane, na zahodni strani pa zaprt z ostrim robom. Stene zahodnega roba so deloma previsne in pojavljajo se manjši spodmoli, ki so erozijskega nastanka. Druga dvorana je manjša, lijakaste oblike in v smeri poteka brezstrope jame zaprta z ostrim robom, vendar v celotnem poteku proti dnu prekrita s kamnitim podorom v obliki melišča proti samemu ozkemu nekamnitemu dnu. Izhod iz druge manjše dvorane je obdan na vzhodnem robu z velikimi z mahom poraslimi skalami, ki so nastale s selektivno korozijo in erozijskim delovanjem gozda (drevesnih korenin in rastja). Zahodni rob ima manjše podorne skale. Druga dvorana nato preide v daljšo izravnavo. Izravnava je močno denudiran rov z ravnim dnom in plitkim robom, ki ga nakazujejo skale razpršene pod majhnim kotom. Skale so rezultat selektivne korozije in nižji rob nakazuje dvig nekdanjega jamskega rova. Rov prehaja v večjo izravnavo, kjer so v smeri nadaljevanja prvega dela brezstrope jame (prva + druga dvorana + rov) nanizane sufozijske vrtače. Vrtače so globoke in nakazujejo na podzemno odnašanje materiala, verjetno naplavine. Smer odnašanja ni jasna in globino ter strukturo naplavine bi lahko nakazala slika pridobljena z "georadarjem". 400 m zahodno, skoraj vzporedno poteka nova brezstropa jama, vendar povezava z zgoraj opisanim delom ni razumljiva.

Uvod - Prologue

Sledite nam tudi na naši Facebook strani :: follow us at our Facebook profile

(c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2017