[Slovenija|Radensko polje]
Radensko polje - Kopanj
[ENGLISH]
Radensko polje leži 3 km jugovzhodno od Grosupljega. Največje naselje ob robu poplavnega kraškega polja je Velika Račna. Značilnost Radenskega polja je *hum Kopanj (389 m), ki je v Sloveniji edini primer take morforloške oblike na krasu. Kopanj je poznan kot kraj, kjer je del svoje mladosti preživljal slovenski pesnik France Prešeren. Zanimivost Kopanja je tudi studenec na severni strani, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenec ima kljub majhni površini (vodnega zbiralnika) - huma stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši.
Dolžina Radenskega polja je 4500 m (S-J), nadmorska višina: ~329 m. Radensko polje je lep 'šolski primer' kraškega polja. Na polje pritekajo vode z Grosupeljskega polja ter Škocjanskega podolja in Rašice (požiralnik Rašice pri Ponikvi). Po Radenskem polju tečejo tri ponikalnice: Dobravka (ponikne v severnem delu polja - požiralnik v Ključu), Zelenka in Šica (ponikneta v južnem delu polja - Lazarjeva jama, Zatočna jama). Vode s kraškega polja podzemno odtekajo proti 5 km oddaljenemu izviru reke Krke.

* Hum je grič na ravnem dnu kraškega polja, ki je ostala kot del nekdanjega višjega površja preden je nastalo kraško polje. Hum nastane zaradi večje odpornosti kamnine proti raztapljanju. Dno kraškega polja je korozija znižala, slabše topni del kamnine pa je ostal kot grič. Edini hum v Sloveniji je grič Kopanj na Radenskem polju. Humu podobna kraška oblika so fenglini na kitajskem krasu.


[Slovenija|Radensko polje]