360° Surround Photography guide to World Landmarks with the point to Slovenia :: Prostorske fotografije sveta s poudarkom na Slovenijo. [ IZGINJAJOČA DEDIŠČINA :: VANISHING HERITAGE ]
Boštjan Burger

Mihova domačija

Prostorski atlas Slovenije

Kalce - ostaline Mihove domačije iz 17. stoletja ob Tržaški cesti. Zavod za varovanje kulturne dediščine Sovenije je leta 2001 razglasil Mihovo domačijo za spomenik državnega pomena. Lokacija je bila s prostorskimi slikami dokumentirana maja 2008, marca 2010 se je stavba podrla…

“Enota ima zaradi kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena: Mihova domačija iz 17. stoletja sodi med najstarejše, trdne kmečke in še ohranjene furmanske postojanke, ki so doživele svoj razvojni vrh v logaškem prostoru. Predstavlja prostorsko zaokrožen in vsebinsko celoviti, vzorčni primer življenja, dela in načina gradnje v jugozahodnem delu Logaške kotline.” (citirano iz: Uradni list RS, št. 26/2001 z dne 12. 4. 2001).

Poglejmo kakšen bi moral biti varstveni režim za Mihovo domačijo:

  • varovanje kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
  • ohranjanje gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov in izvirne gradbene substance,
  • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte na domačiji, v stanovanjski in v gospodarskih stavbah ter v dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
  • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki predpisuje:

  • odrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni prostor ohranjanju ter varovanju vedut na domačijo,
  • znotraj vplivnega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojna enota javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

  • ohranijo kulturne, arhitekturne, etnološke in zgodovinske vrednote spomenika,
  • poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
  • predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
  • spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

(c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2018

Posredovanje, kopiranje, arhiviranje ali katerakoli uporaba v celoti ali delno za komercialno dejavnost ni dovoljena in se smatra za krajo. Spletna stran in vsebina spletne strani sta privatna last in vsak uporabnik spletne strani je gost po svoji lastni volji in na lastno odgovornost. Več o spletni strani www.burger.si