360° Surround Photography guide to World Landmarks with the point to Slovenia :: Prostorske fotografije sveta s poudarkom na Slovenijo. [ IZGINJAJOČA DEDIŠČINA :: VANISHING HERITAGE ]
Boštjan Burger

"Smodnišnica"

Kemijska industrija Kamnik

Prostorski atlas Slovenije

Ostaline objektov Kemijske industrije Kamnik. Situacija: 20. december 2013. Lokacija 600 m severno od središča Kamnika .

V zavesti Kamničanov je bil pojem “smodnišnica” vedno prisoten kot nekakšen mit, tiha nevarnost, “tam nekje na severu”. “Če se kaj zgodi, potem gre Kamnik v ‘luft’… ”, tako se je govorilo in šepetalo… vendar Kamnik je preživel, se navadil in vzel smodnišnico za svojo. Mestno središče je le 600 m od glavnega vhoda v objekte smodnišnice, v  neposredni bližini objektov smodnišnice je bil celo zgrajen kamniški kulturni dom in kino. Tik ob dolgem, sivem betonskem zidu na desnem  bregu Kamniške Bistrice je vodila prometna povezava proti dolini Kamniške Bistrice in prelazu Črnivec.

Smodnišnica v  Kamniku je pričela obratovati  leta  1871, to je 19 let po ustanovitvi vojaške tovarne Pulfar fabric ( državne smodnišnica ob Kamniški Bistrici pod upravo generalne direkcija artilerije na Dunaju ) leta 1852/53. Začetek industrijske dobe v Kamniku je zaznamovalaprav smodnišnica, ki je bila povod za gradnjo kamniške železniške proge po letu 1889 in dograditvijo železniške povezave Ljubljana-Kamnik  28. januarja 1891.

Smodnišnica je bila kot  Kemijska industrija Kamnik (KIK) po 2. svetovni vojni pod upravo “Jugoslovanske ljudske armade” in se je s proizvodnimi  objekti razširila na 50 hektarov površine. Objekti so se nahajali na zaprtem območju v dolžini 1800 metrov od Spodnjih Stranj (objekt “92”)  proti Domu kulture v Kamniku, kjer je bil glavni vhod v proizvodni kompleks smodnišnice . Smodnišnica je močno vplivala na urbani razvoj Kamnika, saj je proti severu onemogočila širitev mesta, ki se je zato začelo širiti proti jugu in se pričelo spajati v urbano celoto z manjšimi naselji južneje.

Proizvodni obrati smodnišnice so na svojem proizvodnem vrhuncu zaposlovali kar 1400 ljudi, kar je veliko glede na to, da je Kamnik mesto s približno 10.000 prebivalci. Izguba vojaškega trga, po letu 1992, ko je tovarna še proizvajala bojna sredstva predvsem za balkanske vojne v devetdesetih letih, je povzročila propadanje tovarne. Slabši varnostni standardi so pripeljali do nesreč, zadnje bolj znane leta 2005, ko je prišlo v stiskalnici črnega smodnika do eksplozije in je bilo zaradi nevarnosti, da bi prišlo do ponovne eksplozije, prišlo do evakuacije ljudi z ogroženega območja in zapore prometa na delu ceste Kamnik - Stahovica, ki pelje mimo tovarne.Podjetje KIKKemijska industrija Kamnik je leta 2008 odšlo v likvidacijo in stečaj. Za propadlo industrijo je ostalo “še zmeraj” skrivnostno območje z nevarnimi, eksplozivnimi snovmi. Samo korak iz starega zgodovinskega jedra Kamnika je območje “somraka”, mesto duhov.


Zaradi opustitve proizvodnje se je varnostna in okoljska problematika na območju proizvodnje nekdanjega podjetja tako poslabšala, da je bilo treba v okviru delovne skupine, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve in vključuje predstavnike več resorjev, tudi Slovenske vojske, sprejeti vrsto ukrepov, s katerimi so  poskrbeli za varnost prebivalcev in zaščito okolja. Tako so 18. novembra 2013 pripadniki Slovenske vojske skladno s sklepom Vlade RS začeli izvajati sanacijo na območju nekdanje smodnišnice.
20. decembra 2013 je ekipa Moje Slovenije (Boštjan Burger) izvedla dokumentiranje območja, ki si ga lahko “ujetega v času” ogledate s sprehodom v “navidezni resničnosti”. Začnete lahko tu: KLIK , v prvi sceni je tudi zvočni posnetek z razlago situacije, ki vas spremlja po celotnem virtualnem sprehodu po ostalinah nekdanje smodnišnice.

prostorska fotografija :: surround photo
prostorska fotografija :: surround photo
prostorska fotografija :: surround photo prostorska fotografija :: surround photo prostorska fotografija :: surround photo
prostorska fotografija :: surround photo prostorska fotografija :: surround photo prostorska fotografija :: surround photo

(c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2018

Posredovanje, kopiranje, arhiviranje ali katerakoli uporaba v celoti ali delno za komercialno dejavnost ni dovoljena in se smatra za krajo. Spletna stran in vsebina spletne strani sta privatna last in vsak uporabnik spletne strani je gost po svoji lastni volji in na lastno odgovornost. Več o spletni strani www.burger.si