Celje je z zgodovinskega zornega kota med napomembnejšimi slovenskimi
mesti. V njem so vladali Celjski knezi, ki so bili v srednjem veku
(14, 15. stoletje) med najpomemembnejšimi vladarskimi rodbinami v Evropi.
Morda je Celje res le še eno provincialno mestece,
kakršnih v srednjeevropskem prostoru nikakor ni malo. Presenetljiva podobnost,
urbanistična in arhitekturna sorodnost, skrbna urejenost in prisrčna domačnost
so pač žlahtna dediščina skupne preteklosti. In vendar je Celje enkratno
in neponovljivo mesto! Odlična lega, slikovita okolica, slavna zgodovina
in prijazni, gostoljubni, odprti ljudje že stoletja družno oblikujejo podobo
njegove drugačnosti.
Bogata
zgodovina
-
Ob bregovih bistre Savinje je vzklilo življenje
že v času starejše železne dobe, za časa Keltov pa je na terasah pod Miklavškim
hribom zrasla prva znana naselbina. Za časa rimskega cesarja Klavdija
sredi 1. stoletja po Kristusu je dobila mestne pravice, v naslednjih dveh
stoletjih pa je postopoma prerasla v daleč najpomembnejše trgovsko-obrtno
in kulturno središče v Noriku. Izjemno bogate arheološke ostaline dokazujejo,
da je antična Celeia po bogastvu in blagostanju svojih prebivalcev močno
prekašala sosednja mesta. Stari pisci so jo primerjali kar s slavno Trojo.
Mestu, ki je v svoji bogati zgodovini doživelo veličastne vzpone, a tudi
boleče padce, so pridali ime "druga Troja".
Pod zvezdami mogočnih celjskih knezov, je Celje spet zaživelo
v stari slavi. Postalo je upravno središče velikanskega dinastičnega ozemlja,
ki so ga Celjski skušali državno zaokrožiti. V njihovem času je prej trška
naselbina dobila mestne pravice in se - kot knežje mesto - gradbeno, gospodarsko
in kulturno močno razvila. Za časa zadnjih celjskih knezov je Celje bilo
edino pravo središče humanizma in renesanse na Slovenskem in med najpomemembnejšimi
političnimi centri v Evropi.
-
Tudi po letu 1456, ko se je z umorom zadnjega celjskega kneza Ulrika II.
boj med Celjskimi in Habsburžani razpletel v korist slednjih, mesto ob
Savinji ni omagalo. Tudi v letih najhujših preizkušenj je znalo poiskati
nove poti in upanja. V 19. in prvi polovici 20. stoletja, ko so v predmestjih
in v širši okolici mesta že rasle moderne strojne tovarne, je Celje kot
zanalašč vztrajnoin zanesljivo preraščalo v letoviško mestece, ki je daleč
naokoli slovelo po prijaznosti in domačnosti, čudoviti okolici, zdravilnih
kopelih v kristalnočisti Savinji, žlahtnem kulturnem življenju in mnogih
ohranjenih ostalinah svoje bogate preteklosti.
Le redko katero mesto na Slovenskem se namreč lahko pohvali s toliko ohranjenimi
in v moderno urbano okolje postavljenimi antičnimi in srednjeveškimi ostalinami.
Tlakovane rimske ulice, redka starokrščanska krstilnica, mogočna gornji
in spodnji grad (nekdanja knežja palača Celjskih), pa mestne cerkve in
obnovljeno srednjeveško obzidje pričajo o nekdanji moči in slavi "druge
Troje".
Že kratek sprehod po mestu vam bo nevsiljivo razkril arhitekturne bisere
iz še drugih, kasnejših obdobij. Stara grofija,
v kateri domuje Pokrajinski muzej, tako predstavlja enega najlepših primerov
renesančne arhitekture na Slovenskem. Na baročni blišč spominjata Marijino
znamenje na Glavnem trgu in Prothasijev dvorec s prekrasno poročno dvorano.
Klasicistično arhitekturo ponazarja stari celjski magistrat, v katerem
že več desetletij deluje Muzej
novejše zgodovine. Celje ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja vam
lahko pričara vrsta stavb v različnih historičnih slogih: od čudovitega
neorenesančnega Narodnega doma do impozantne neogotske Nemške hiše, danes Celjskega
doma. Že mlajše so seveda mojstrske stvaritve znamenitega arhitekta
Jožeta Plečnika, zlasti prelepo poslopje nekdanje Ljudske posojilnice na
vogalu Vodnikove in Stanetove ulice.
O bogati celjski preteklosti se lahko poučite in prepričate tudi v
obeh mestnih muzejih. Zbirke Pokrajinskega muzeja, ki predstavljajo zgodovino
Celja in širše okolice od paleolita do 20. stoletja, strokovnjaki uvrščajo
med najlepše na Slovenskem, znameniti Celjski strop v glavni dvorani grofije
pa je sploh najpomembnejši spomenik likovne umetnosti med renesanso in
barokom na naših tleh. Zgodovino Celja v 20. stoletju predstavlja Muzej
novejše zgodovine, v okviru katerega deluje tudi otroški
muzej, kot depandansa v Razlagovi
ulici pa še Pelikanov
stekleni fotografski atelje, edinstven v srednjeevropskem prostoru.
Likovna dediščina je na ogled v galeriji
sodobne umetnosti, ki ima prostore v obnovljenem traktu Spodnjega gradu.
Bogastvo
gostinske ponudbe
Ko si utrujeni od hoje in ogledov mestnih zanimivosti zaželite postati
in strniti vtise, lahko poiščete okrepčila v kakšni prijetni gostilnici,
kavarni, bistroju ali restavraciji, ki po svoji urejenosti in ponudbi nikakor
ne zaostajajo za podobnimi v večjih srednjeevropskih mestih. V njih vam
bodo kuharski mojstri zagotovo znali pripraviti, karkoli že si boste zaželeli:
od zares domačih slovenskih jedi do specialitet svetovne kuhinje.
Gostinski lokali so v Celju zares skoraj na vsakem koraku, zato vam
ob nasvetu prijaznih natakarjev gotovo ne bo težko najti in izbrati jedi
in pijače po vašem okusu. Domala povsod vam bodo znali ponuditi tudi kakšno
posebnost, ki z njo slovijo v mestu in okolici.
Mar ni izvirno, da se po ogledu mestnih znamenitosti lahko okrepčate
celo s pravo srednjeveško pojedino, ki jo - na podlagi starih receptov
- pripravljajo kuharski mojstri v hotelu Evropa? In kaj porečete na dejstvo,
da že v samem središču mesta najdete dobre, stare "kmečke gostilne", kjer
ponujajo dobrote, ki jih znajo pripravljati le še naše (pra)babice?
Žeje in lakote v Celju ob tako številnih, dobrih in raznovrstnih gostincih
zares ne boste trpeli. Če pa si boste utrujeni od duhovne in druge hrane
v mestu ob Savinji zaželeli ostati še kakšen dan, si boste zlahka poiskali
primerno prenočišče v štirih lepo urejenih celjskih hotelih. V nobenem
izmed njih se vam ne bo treba ubadati z zoprnim problemom, kje varno pustiti
svojega jeklenega konjička.
Očarljivost
slikovite okolice
Mnogi, ki so od konca 19. stoletja prihajali v Celje, so bili tako navdušeni
nad mestom, da so ga poimenovali kar "biser ob Savinji". Celje se res lahko
pohvali z odlično lego in prekrasno, slikovito okolico, ki kar kliče h
krajšim in daljšim izletom.
Sprehod po mestnem parku in urejenih sprehajalnih poteh ob Savinji do
Grička vas bo osvežil in vam dal novih moči in zagona za težavni vsakdanjik.
Z malce več napora se boste povzpeli na Miklavški ali Jožefov hrib (na
obeh po stari slovenski tradiciji stojita zanimivi romarski cerkvi), po
znameniti Pelikanovi poti pa na celjski Stari
grad, ki mu v zadnjih letih z vztrajnimi obnovitvenimi deli uspešno
vračajo nekdanjo mogočnost in bogastvo.
Če vas privlači planinski svet, so vam na samem obrobju mesta na voljo
številne možnosti. Ena najprivlačnejših je gotovo vzpon na Celjsko
kočo, od koder je le še dober streljaj do idilične vasice Svetina s
čudovito gotsko cerkvico. Tamkajšnje slikovito pokopališče si je za zadnji
dom izbrala tudi znamenita celjska pisateljica in svetovna popotnica Alma
Karlin.
Morda pa vas bo zamikalo obiskati Šmartinsko
jezero, največje umetno jezero na Slovenskem, ki vas bo prijazno sprejelo
in vam ponudilo najrazličnejše oblike sprostitve: od sprehodov in kolesarjenja
do kopanja, čolnarjenja, jahanja in ribolova.
Toda razlogov za obisk Celja s tem še nikakor ni konec! Kot nekoč je
Celje tudi danes prvovrstna izhodiščna točka za krajše in daljše izlete
v Savinjsko dolino in številna okoliška zdravilišča.
O bogastvu in kulturni moči antične Celeje se boste lahko najbolje prepričali
v odlično ohranjeni nekropoli v Šempetru, le nekaj
kilometrov oddaljena jama Pekel pa vam bo odstrla skrivnostni podzemni
svet. O lepotah Zgornje Savinjske doline ne gre izgubljati besed, Logarska
dolina pa je itak že od nekdaj prav posebno doživetje.
Nič manj presenečeni ne boste nad kakovostno ponudbo okoliških naravnih
zdravilišč. Do Laškega, Dobrne, Zreč,
Atomskih toplic in Rogaške
Slatine je iz Celja res kratka pot. Če boste bivali v prijaznem mestu
ob Savinji, si boste tako lahko privoščili skoraj neverjetno razkošje:
vsak dan se boste lahko odpravili v drugo zdravilišče! Možnost izbire je
vsekakor kvaliteta.
Sloves
dobrega gostitelja
Celje je ravno prav veliko mesto, da boste hitro spoznali vse prednosti,
ki jih premore. Restavracije, gostilne in kavarne, hoteli, obrtne delavnice
in trgovine, športno-rekreacijske površine, muzeja in galerije, kulturnozgodovinski
spomeniki in naravne znamenitosti si sledijo kot po tekočem traku.
Prijetno se boste počutili, ker se vam v času oddiha ne bo treba ubadati
z zoprnimi (vele)mestnimi nevšečnostmi, saj se boste po Celju lahko sprehajali
brez zemljevida v rokah, na avtobuse, tramvaje in metroje pa vam ne bo
treba čakati.
Toda prednosti obvladljivosti in preglednosti Celja boste še bolj občutili
takrat, ko se boste v mestu ob Savinji znašli na službenem obisku. Celje
je primerno in vzpodbudno okolje za delovna srečanja.
Število domačih in mednarodnih znanstvenih, kulturnih in poslovnih srečanj,
simpozijev in seminarjev z izjemno visoko udeležbo v zadnjih letih Celje
postavlja ob bok najpomembnejših kongresnih središč na Slovenskem. Obnovljene
dvorane Narodnega in Celjskega doma, ki s svojim bliščem nezadržno spominjajo
na slavno preteklost dvojne monarhije, vas bodo zagotovo očarale. Toda
tudi nove moderne, sodobno opremljene dvorane (bodisi v hotelih bodisi
v dvoranah Celjskega sejma), ki lahko sprejmejo od nekaj sto do dva tisoč
udeležencev, bodo brez težav ugodile vsem vašim zahtevam. Če pa k temu
dodamo še ustrezne hotelske zmogljivosti, prijazne gostitelje, ki bodo
namesto vas prevzeli skrb za organizacijo in nemoten potek dela, potem
gotovo ni več razloga, da se v sicer pestri izbiri tovrstnih središč odločite
prav za Celje.
V zadnjih letih so bila v Celju številna delovna srečanja, tribune,
simpoziji in kongresi. Njihova uspešnost je najboljše zagotovilo, da se
boste tudi vi v našem mestu prijetno počutili.
Čar
mladosti
Mladost in starost sta neločljiva pola človeškega in vsakršnega življenja;
kakor jug in sever, ki že vso večnost delita svojo skupno zemeljsko usodo.
In čeprav živita navidez daleč vsaksebi, sta vendar vsak zase in skupaj
del kroga, ki se nikjer ne začne in nikjer ne konča.
Z mesti ni nič drugače. Zato pa je Celje starodavno in hkrati mlado
mesto. Častitljiva starost, ki jo domala na vsakem koraku potrjujejo ostaline
bogate in slavne preteklosti, v mestu ob Savinji igrivo stopa v korak z
življenjem in mladostjo.
Ko še prezgodaj zjutraj prispejo vlaki in avtobusi s srednješolci iz
Savinjske doline in Zasavja, s Kozjanskega in spod Pohorja in se hrupoma
odpro tudi osnovnošolska vrata, se Celje vedno znova pomladi. Popoldne,
ko se zapro, in ko je spomladi dan še daleč od večera, se razigrani mladosti
nič več ne mudi domov.
Bregovi Savinje in stoletni mestni park ob njej z nezadržno vnemo vabijo
parčke, družbice in družbe. Klubi, kavarnice in gostilne pa zato seveda
nikakor ne ostajajo prazni; v vseh letnih časih je mladost pač enako razigrana
in pripravljena na zabavo.
Na večer, ko se ure štejejo že dvoštevilčno, ob koncu tedna sploh, oživijo
koncertne dvorane in diskoteke, mladi pa z glasbo in plesom radi pričakajo
dan.
Ko se utrujeni žurerji šele počasi odpravljajo spat, se mladi športniki
že polni poleta odpravljajo na treninge in tekme, glasbeniki pa na vaje.
Čeprav je mladost že od nekdaj kot eno, pa ima vendarle različne obraze.
Povsod po svetu in Evropi, tudi v starodavnem Celju, ki zna živeti ne le
s časom svoje mladosti, ampak tudi z mladostjo svojega časa.
Športna
razgibanost
Celje je ob vstopu v 3. tisočletje nedvomno mesto športa: ponaša se
z bogato športno tradicijo, hkrati pa s svojo športno sedanjostjo prepričljivo
dokazuje, da ima Celje v slovenskem, evropskem in celo svetovnem športu
svoje mesto in ugled.
Kdo ne pozna odličnih celjskih atletov, nekdanjih legend, kot sta denimo
Stanko Lorger in Nataša Urbančič, in sedanjih zvezd, kot je nedvomno Gregor
Cankar? Kdo ne pozna izvrstnih celjskih rokometašev, ki že leta suvereno
obvladujejo slovenski prostor, hkrati pa kot eno najboljših moštev stare
celine krojijo evropski vrh? Kdo se ne spomni nekdanjih svetovnih prvakinj,
celjskih kegljavk? Pa bogate zgodovine celjske košarke, ki je Sloveniji
dala vrsto odličnih košarkarjev in trenerjev, tudi Zmaga Sagadina?
In potem je tu še polnih 80 let celjskega nogometa pa pol stoletja plavanja!
In je dejstvo, da je Celje že krepkih sto let središče planinstva in vrhunskega
alpinizma, zadnje čase pa tudi evropsko in svetovno primerljivega juda.
A vsega tega ne bi bilo, če v športnem mestu ob Savinji ne bi bilo možnosti,
da se s tako ali drugačno športno-rekreativno dejavnostjo lahko spoznajo
in ukvarjajo kar cele generacije. Celje je pač mesto, ki ima kaj pokazati
in ponuditi - od igrišč in telovadnic ob osnovnih in srednjih šolah, odprtega
in zaprtega bazena, odličnega kegljišča, strelišča, drsališča, do smučišč
na Celjski koči in Svetini, številnih teniških igrišč, nogometnega in atletskega
stadiona ter osrednje športne dvorane Golovec.
Življenje
s sejmi
Že od davnega leta 1922, ko so takratni obrtniki v mestni osnovni šoli
pripravili prvo obrtno razstavo, sejmi v pravem pomenu besede živijo s
Celjem, Celje pa živi s sejmi.
Vse leto: od prvih pomladanskih, med katerimi sta odlično obiskana sejma
Flora ter Avto in vzdrževanje, preko Mednarodnega obrtnega sejma, osrednje
sejemsko-poslovne prireditve na Slovenskem, do vse odmevnejšega sejma Domofin
in Božično-novoletnega sejma.
V Celjskih sejmih, podjetju, ki že desetletja skrbno neguje in pospešuje
celjsko sejemsko tradicijo, vedno znova mislijo predvsem na zadovoljne
razstavljalce in obiskovalce, na njihov uspeh, počutje in dober vtis. Zavedajo
se, da prav poslovno uspešni, množično obiskani sejmi lahko v marsičem
pripomorejo k turističnemu ugledu mesta Celja.
Prepoznavnost mesta ob Savinji, s tem pa tudi Slovenije v Evropi in
svetu, je namreč nedvomno odvisna tudi od uspešnosti celjskih sejmov. Tisoči
in tisoči razstavljalcev in obiskovalcev so zato vsako leto znova dokaz,
da je Celje zares pravo sejemsko mesto.
Celjsko sejemsko moč in tradicijo najlepše potrjujejo ljudje iz domovine
in tujine, ki prihajajo, ker vedo, da celjski sejmi niso od včeraj in ne
le za danes. Odprti v Evropo in svet že dolgo živijo predvsem za jutri.
Kulturni
utrip
Kultura v mestu ob Savinji ni poceni parola, ampak resnično, vsakdanje
in praznično življenje. Kdor le hoče in želi, lahko izbira, in nikomur
ne more biti samotno in dolgčas!
V mestu ob Savinji pač živi in deluje vrsta marljivih kulturnih ustanov
- od Zavoda za kulturne prireditve, štirih galerij in dveh muzejev, Zgodovinskega
arhiva, Celjskih kinematografov do Osrednje
knjižnice, SLG Celje in skoraj 50 kulturnih društev (zlasti pevskih
zborov, orkestrov, plesnih šol in amaterskih gledališč) pod okriljem, a
tudi izven Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Kulturni utrip je skozi vse leto zares živahen. Že dobro uveljavljeni
Dnevi komedije v SLG Celje (v februarju), tradicionalni Mednarodni mladinski
pevski festival (vsaki dve leti v maju) pa zelo odmevno in skrbno načrtovano
Poletje v Celju, knežjem mestu (od junija do oktobra) so ob številnih koncertih
in drugih dogodkih tisto, kar mesto ob Savinji kulturno predstavlja in
uveljavlja tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru.
Ob tem seveda ne gre pozabiti na edini otroški muzej v Sloveniji - Hermanov
brlog, ki deluje v okviru Muzeja
novejše zgodovine, a tudi ne na v domovini in tujini znano Zlato harmoniko,
ki jo kot veliko harmonikarsko srečanje in tekmovanje že 20 let prireja
prizadevno KUD Ljubečna.
Celje si kot eno večjih mest mlade slovenske države vztrajno prizadeva,
da bi ohranilo in utrdilo svoj sloves kulturnega središča, mesta, ki ljubi
kulturo. Mesta, ki se zaveda, da prav kultura oblikuje njegovo duhovno
podobo, s tem pa tudi njegov jutri. |