Narodni park na argentinski strani slapov reke Iguazu je bil leta 1984 vpisan v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine. To naravno zavetišče leži na skrajnem severo-vzhodnem območju Republike Argentine v območju subtropskega deževnega gozda. Slap reke Iguazu ima podkvasto obliko in je sestavljen iz 275 posameznih slapov na argentinski in brazilski strani reke. Od skupaj 19-ih večjih slapov jih je 16. na argentinski strani reke. Prvotni slap je bil verjetno pred približno 20.000 leti na sotočju rek Parane in Iguazu. Erozija je slap - sistem slapov, sčasoma pomaknila 28 kilometrov proti toku reke Iguazu, do danjašnje lokacije na nadmorski višini 150 m. Območje slapov leži na robu velike bazaltne plošče, ki je nastala v mezozoiku, pred več kot 150 miljoni let. Lava se je tedaj ralzlila iz notranjosti zemlje skozi tektonske razpoke, ne da bi se izoblikovali vulkani in tako pokrila območje več kot miljon kvadratnih kilometrov.

V jeziku indijancev Guarani, ki so živeli na tem območju, pomeni 'Iguazu' 'Velika voda'. Reka ima svoje izvire v hribovitem območju Serra do Mar v Braziliji na nadmorski višini 1300 m in teče v dolžini 1320 km proti zahodu skozi brazilsko zvezno državo Paraná. Na tromeji džav Argenitne, Brazilije in Paragvaja, priteče v reko Parano kot njen levi pritok.

Skupna širina slapov je 2700 m, od tega 800 m na brazilski strani in 1900 na argentinski strani. Višina slapov, skupaj z brzicami je 72 m (višina variira med 40 do 90 m). Odvisno od deževnega obdobja je vodni pretok med 300 kubičnimi metri na sekundoin 6500 kubičnimi metri na sekundo. Povprečen vodni pretok je 1500 kubičnih metrov na sekundo.